Dvodnevno izobraževanje o osnovah biodinamične kmetijske pridelave za Direktorat za strokovno podporo razvoju kmetijstva in ribištva Ministrstva za kmetijstvo

Torek, 6. december, je bil namenjen obisku biodinamičnih kmetijskih kmetij v Sloveniji. Gre za biodinamične kmetije, katerih izdelki nosijo znak Demeter - znak kakovosti v biodinamičnem kmetijstvu. Biodinamični izdelki s certifikatom Demeter so podvrženi zahtevnim kontrolam, rezultat pa so izdelki visoke vrednosti z dodano vrednostjo. Primer takšne kmetije je biodinamična kmetija Černelič pri Brežicah. Gre za kmetijo s številnimi priznanji in uspehi v svetu biodinamičnega kmetijstva, temu pa botrujejo tudi nagrade Rural Inspiration Awards 2020 (najboljša vzorčna kmetija v Evropi pri spodbujanju bioekonomskih dejavnosti in podnebnih ukrepov) ter nagrada Evropske komisije za navdihujoče kmetijstvo. prakse.. Ob tej priložnosti je lastnik kmetije Zvone Černelič vsem prisotnim predstavil svoje gospodarstvo, ki se v glavnem zreducira na pridelavo različne zelenjave in jagod, na kmetiji pa so tudi krave, ki zaokrožujejo to biodinamično zgodbo. Druga kmetija, ki smo jo obiskali, je biodinamična kmetija Bogovič, prav tako v Brežicah. Primarna dejavnost te kmetije je pridelava biodinamičnih jabolk, lastniki pa so pojasnili, da so s konvencionalne pridelave na biodinamično kmetijstvo prešli pred mnogimi leti zaradi pojava voluharjev, ki se jih takrat niso mogli znebiti in so uničili skoraj njihov celoten nasad. Danes z uporabo metod in praks biodinamične pridelave takih težav v svojem nasadu nimajo več. Ob koncu ogleda je bilo v sodelovanju s Svetovalno službo RS za vse prisotne organiziranih več predavanj o biodinamičnih kmetijskih praksah v Sloveniji. Ob tej priložnosti sta gosta predavanja Zvone Černelič in Ajstor Anton, lastnika biodinamične kleti Pekel, predstavila svoje kmetije ter izzive in priložnosti, s katerimi se vsakodnevno srečuje tovrstno kmetijstvo skozi svoje prakse. Dodatna predavanja so s svojim strokovnim znanjem in dolgoletnimi izkušnjami dopolnile predstavnice Svetovalne službe Celje Vesna Čuček, Mateja Struglec iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto, specialistka za ekološko kmetijstvo, in Sonja Bertalančić, dr. strokovni svetovalec za ekološko in biodinamično kmetijstvo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Murska Sobota. V sredo, 7. decembra, je bil organiziran ogled družinske kmetijske kmetije OPG Mohokos, Pleškovec, v sklopu katere je prva počitniška hiša na Hrvaškem s prestižnim eko ​​certifikatom Evropske unije – Ecolabel. Gre za družino Lajtman, ki obiskovalcem poleg počitniške hiše ponuja različne podeželske dejavnosti po biodinamičnih principih. Med ogledom Turistične palače v Čakovcu je bil predstavljen pregled potenciala in nedavnega priznanja, ki ga je Međimurska županija prejela kot trajnostna županija, ter kako biodinamični način gospodarjenja prispeva k istemu cilju. V Centru dr. Rudolfa Steinerja je imel zaključno predavanje direktor Centra dr. sc. Dijana Posavec, o osnovah biodinamičnega kmetijstva, da bi udeleženci dvodnevnega strokovnega izobraževanja dobili celovit vpogled v prednosti te kmetijske prakse z vidika varstva okolja, ravnanja s CO2 v tleh in vplivov na družbeno okolje. sociološke in ekonomske vidike. Na koncu je bil organiziran obisk OPG Jakopović, Paka, ki se ukvarja s certificirano ekološko kozmetiko znamke Kuća magicne trave, ki je trenutno v fazi prehoda na biodinamično pridelavo. Njihovi izdelki so prvi na Hrvaškem z oznako ECO cosmetics, 100% naravna kozmetika z ekološkimi sestavinami. Izvedba dvodnevnega izobraževanja o biodinamičnem kmetijstvu za predstavnike Direktorata za strokovno podporo razvoju kmetijstva in ribištva Ministrstva za kmetijstvo je bila zelo uspešna s številnimi novimi informacijami, primeri in možnostmi za prihodnje sodelovanje. Vir: https://centar-rudolf-steiner.com/2022/12/14/dvodnevna-edukacija-o-osnovama-biodinamicke-poljoprivredne-proizvodnje-za-upravu-za-strucnu-podrsku-razvoju-poljoprivrede-i-ribarstva-ministarstva-poljoprivrede/

[MISSING TRANSLATION] Biodinamična Kmetija Černelič

Obrazi nevladnikov: Zvone Černelič, Društvo za biološko-dinamično gospodarjenje Ajda Posavje – Dobre hrane ne vržeš proč

»Vojna v Ukrajini bi morala biti dodatni alarm za nujni prehod našega kmetijstva v ekološko, mi pa še znižujemo okoljske standarde, omogočamo uvoz nepreverjenih fitofarmacevtskih sredstev, umetnih gnojil in želimo opuščati praho, kar podpira celo Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije. To je nedopustno,« je prepričan ekološki in biodinamični kmet Zvone Černelič, predsednik Društva za biološko-dinamično gospodarjenje Ajda Posavje. »Ekonomika bo naredila svoje. Mnoge kmetije bodo propadle, ker ne bodo več zmogle tega tempa. Na drugi strani gre ekološkim kmetijam vedno bolje, saj gre za raznolike, pestre združbe, ki delujejo neodvisno od dogajanja na svetovnih fitofarmacevtskih trgih in trgih umetnih gnojil ter veliko manj svojih sredstev porabijo za energente.« Zvone Černelič iz Dečnega sela pri Brežicah je eden najpomembnejših glasov slovenskega kmetijstva. Lani je za svoj prispevek k razvoju načina kmetovanja, ki varuje tla in okolje, prejel nagrado Evropskega združenja lastnikov zemljišč, leto prej najvišje priznanje Evropske komisije za navdihujoče prakse v kmetijstvu – na evropskem natečaju Rural Inspiration Awards 2020 je njegova kmetija prejela največ glasov javnosti in zasedla prvo mesto v kategoriji »Popular vote«. Zvone Černelič ekološko kmetuje od leta 2003, leta 2012 pa je ekološko prakso nadgradil z načeli biodinamike in dve leti pozneje pridobil certifikat Demeter. Od leta 2015 je predsednik društva Ajda Posavje, enega od šestnajstih biodinamičnih društev v Sloveniji. »Biodinamična društva Ajda je v Slovenijo že konec osemdesetih pripeljala Meta Vrhunc. Živela je v Nemčiji, kjer se je spoznala z naukom Rudolfa Steinerja, nato pa ga je z veliko vneme prinesla v Slovenijo. Zaslužna je tudi za nastanek našega društva Ajda Posavje, ki je najprej delovalo kot delovna skupina znotraj Ajde Vrzdenec, leta 2011 pa se je vzpostavilo kot samostojno društvo,« pripoveduje Zvone Černelič. »Sam sem se za biodinamiko začel zanimati leta 2010, ko smo šli z družino na kopanje na Kolpo. Iskal sem neko ekološko kmetijo in za smer vprašal gospo, ki sem jo srečal na cesti. Rekla je, kmetija, ki jo iščete, je tu čez cesto. Lahko pa pridete tudi na mojo kmetijo, ki je malo naprej. To je bila Anka Černec iz Zilj v Beli krajini. Njena kmetija me je navdušila; imela je žita, zelišča, vse krasno urejeno in zdravo. Takoj sem se včlanil v biodinamično društvo, leta 2015 pa postal tudi njegov predsednik, kar sem še danes.« Društva Ajda po vsej Sloveniji delujejo po istem konceptu; njihov osnovni cilj je povezovanje ljudi, ki so jim blizu biodinamična načela, izmenjava izkušenj, predaja in širjenje znanj. Redno organizirajo osnovne in nadaljevalne kmetijske tečaje, ki izhajajo iz Kmetijskega tečaja Rudolfa Steinerja, praktična usposabljanja in oglede dobrih praks. Člani društva skupaj nabirajo sestavine za biodinamične čaje in preparate – regrat, baldrijan, kamilico, koprivo, rman, hrastovo lubje, preslico – in preparate ob primernem času glede na biodinamični koledar skupaj tudi izdelujejo. »Preparati, ki jih dodajamo kompostu ali jih škropimo na zemljo in rastline, omogočijo, da ima hrana vitalnost. Naši pridelki so okusnejši in veliko bolj zdravi, nasitijo telo in duha,« pojasnjuje Zvone Černelič. »Slovenija bi morala postati v celoti ekološka država. To je možno. Kdor ne verjame, si lahko za zgled vzame indijsko državo Sikkim. Tam je en pogumni zvezni minister leta 2003 predlagal popolni prehod v ekološko kmetijstvo na ravni celotne države, kar jim je uspelo v vsega štirinajstih letih. Seveda ni čisto enostavno, je pa absolutno izvedljivo,« je prepričan Zvone Černelič. »Spremeniti je treba splošno miselnost, predvsem pa način prehranjevanja. Radi nam očitajo, da bi bili lačni, če bi šli na ekološko kmetovanje. A mi zavržemo tretjino pridelane hrane. Ekološke hrane se zavrže veliko manj, saj jo tisti, ki jo kupi, tudi spoštuje. Preveč je dragocena in dobra, dobre hrane pa ne vržeš proč.« »Začeti bi bilo treba že v vrtcih. Mi smo pred osnovno šolo v Brežicah devet let prirejali ekološko tržnico, kjer so se otroci od blizu srečali s kakovostjo ekološke pridelave. Otroci so najboljši vzgojitelji svojih staršev, saj jim znajo prenesti nujna znanja. Recimo to: manj je več. En kos polnozrnatega kruha je bistveno več vreden kot pol štruce belega kruha. Vitamini so v otrobih, ki gredo v jasli h kravam. Nesmiselno. Ni logično, da se v Sloveniji prideluje več hrane za živali kot pa za ljudi. Zmanjšati moramo porabo mesa. Na enem hektarju na leto 'zraste' približno 200, 250 kilogramov mesa. Vemo, koliko ljudi lahko s tem prehranimo. Če bi na tem hektarju pridelovali žita, sadje in zelenjavo, bi lahko prehranili bistveno več ljudi.« »Današnji konvencionalni kmet dobesedno uničuje zemljo. S teptalnimi stroji, kakor rečem težki mehanizaciji, tepta celotno življenje v tleh. Narava je zastrupljena, narava joče, to je grozno, tega ne smemo več dovoliti. Mnogi kmetje so nas, biodinamike, najprej čudno gledali, češ, to so neki čarovniki. Zdaj pa vidijo, da naše kmetije še niso propadle, nasprotno, uspešno kljubujemo tudi klimatskim spremembam in navdušujemo potrošnike … In tako širimo krog,« pravi Zvone Černelič. »Ponosen sem, da bo za nami ostala sled, ki jo bo nemogoče zanikati. Zemlja na naši kmetiji je vsako leto v boljšem stanju in ne v slabšem kot pri kmetovanju, ki ga dela večina. Nihče ne more reči, da naša pot ni prava. Upam, da nanjo kmalu stopi čim več kmetij.« Vir:https://www.dnevnik.si/1042989637

[MISSING TRANSLATION] Biodinamična Kmetija Černelič

Zvone Černelič 1. Ambasador Grmskega Garantnega Sistema Zaupanja Vreden

Direktor Centra biotehnike in turizma GRM Novo mesto Tone Hrovat je v okviru 26. Gregorjevega sejma v Novem mestu, razglasil šest ambasadorjev grmskega garantnega sistema ZAUPANJA VREDEN.

[MISSING TRANSLATION] Biodinamična Kmetija Černelič

Zdrava Zelena in Trajnostna Evropa - My Europe My Future

Zdrava Zelena in Trajnostna Evropa - My Europe My Future. Ta video je bil predvajan tudi na Brdu ob lanskem Predsedovanju Slovenije Svetu Eu. 

[MISSING TRANSLATION] Biodinamična Kmetija Černelič

POSNEMATI KAR JE DOBRO, JE MODRO!

Metoda, ki ohranja trajno plodnost tal, zagotavlja ekološko ravnotežje in omogoča pridelovanje obilja hrane, ki celo zdravi - to je to, kar širimo. Biodinamika ni vedno uživala podpore države in se pogosto celo srečevala s skepso kmetov. Po 30 letih prisotnosti v Sloveniji, kaže plodove, ki jih ni moč spregledati. Imamo že 16 regionalnih biodinamičnih društev širom Slovenije.

[MISSING TRANSLATION] Biodinamična Kmetija Černelič

Biodinamični kmetiji Černelič evropsko nagrado za upravljanje z zemljišči in tlemi podelili še osebno

Potem ko je bila biodinamična kmetija Černelič iz Dečnega sela marca letos seznanjena, da je prejemnica prestižne evropske nagrade za upravljanje z zemljišči in tlemi (Land and Soil Management Award), ki jo je Evropska organizacija lastnikov zemljišč (ELO) med 19 kandidati iz devetih držav sploh prvič v petnajstih letih, odkar jo podeljujejo, podelila projektu iz Slovenije, je minuli torek gospodar kmetije Zvone Černelič omenjeno nagrado prejel še osebno. Černeliču je čestital tudi evropski poslanec Franc Bogovič. V Dečno selo sta mu jo prišla izročit generalni sekretar ELO Thierry de L'Escaille in Emmanuelle Mikosz, ki je pri ELO zadolžena za sodelovanje z državami članicami. Nagrada za upravljanje z zemljišči in tlemi se podeljuje najboljšim praksam rabe zemljišč in ravnanja s tlemi, ki povečujejo vsebnost organske snovi in biotsko pestrost tal ter preprečujejo degradacijo, erozijo, onesnaženje, zbitost tal, zasoljevanje, poplave in plazove. Člane žirije so prepričali ekološko kmetovanje, tehnološke inovacije na kmetiji na področju namakanja in pridelave v rastlinjakih ter izboljšanje rodovitnosti tal in biotske pestrosti. Še posebej jih je navdušil opis regeneracije zaradi gradbenih posegov zelo močno prizadetih tal v Krški vasi, pri kateri je Zvonetu Černeliču z nasveti pomagala Vesna Čuček z oddelka za kmetijsko svetovanje na Kmetijsko gozdarskem zavodu Celje. Ob prejeti nagradi so tudi nazdravili. Černelič je za naš medij ob prejemu nagrade izjavil: "To je posebno priznanje in spodbuda za moje podobno nadaljevanje dela ter da bo širša okolica to razumela in sprejela. Tudi v prihodnje bomo potrošnike in kmete ozaveščali o pomembnosti ekološkega in biodinamičnega kmetovanja za zdravje tal, ljudi, izboljšanje biotske pestrosti ter omilitev posledic klimatskih sprememb. Vidim, da se počasi le premika naprej in z nekim zgledom se bo, verjamem, to zavedanje še bolj širilo." Spomnimo, da to ni prva prejeta evropska nagrada za kmetijo Černelič, ki je že lani prejela tudi evropsko priznanje za navdihujoče prakse v kmetijstvu. Ob prejemu nagrade so mu v živo čestitali tudi evropski poslanec Franc Bogovič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič, član sveta KGZS Rok Sedminek, predstavnik za odnose z javnostjo na KGZS Marjan Papež in Vesna Čuček. Zvone Černelič in njegova žena Gabriela v družbi Bogoviča, Žvegliča, Sedmineka in de L'Escailleja; pred njimi pa domači pridelki kmetije Černelič

[MISSING TRANSLATION] Biodinamična Kmetija Černelič

Biodinamična kmetija Černelič prejela priznanje najvišjega ranga na ravni Evrope

Prejem priznanja najvišjega ranga na ravni Evrope ni mačji kašelj, sploh če je to že drugo priznanje v dveh letih. Biodinamična kmetija Černelič iz Dečnega sela pri Brežicah je letos prejela priznanje Evropskega združenja lastnikov zemljišč, lani pa je prejela največ glasov na evropskem natečaju Rural Inspiration Award (RIA) v kategoriji »glas ljudstva«. Ob podelitvi priznanja (od leve): Rok Sedminek, član sveta KGZS, evropski poslanec Franc Bogovič, generalni sekretar ELO Thierry De L'Escaille, prejemnik Zvone Černelič, predsednik KGZS Roman Žveglič in vodja JSKS na KGZS - Zavodu Celje Vesna Čuček. Letos je kmetija Černelič v sodelovanju z Javno službo kmetijskega svetovanja pri KGZS – Zavodu Celje kandidirala na razpis, ki ga vsako leto objavi Evropska organizacija lastnikov zemljišč (European Landowner organisation - ELO). Ta je med devetnajstimi kandidati iz devetih držav Zvonetu Černeliču podelila nagrado za njegov prispevek k razvoju načina kmetovanja, ki varuje tla in okolje. Tokrat so to nagrado prvič podelili projektu iz Slovenije. Kot biodinamični kmet Zvone Černelič uporablja preizkušena načela biodinamike, hkrati pa dodaja k temu svoja spoznanja in izkušnje. Ta načela so ga vodila tudi pri postopku regeneracije tal bivše gradbene deponije v Krški vasi. Postopek regeneracije je bil temeljito dokumentiran in tako prepričljiv, da so mu dodelili prestižno priznanje. »V veselje in ponos nam je Zvonetovo sodelovanje z našimi kmetijskimi svetovalci. Skupaj iščemo nove načine kmetovanja, ki je okoljsko sprejemljivo in hkrati tržno uspešno,« je izrazil zadovoljstvo predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič. Tla namreč zavzemajo osrednje mesto v Evropskem zelenem dogovoru, Strategiji za biotsko raznovrstnost, Strategiji od vil do vilic in se odražajo tudi v zakonodajnih predlogih EU za izvedbo Skupne kmetijske politike. Zvonetu Černeliču sta med obiskom v Sloveniji priznanje podelila generalni sekretar ELO Thierry De L'Escaille in Emmanuelle Mikosz, ki je zadolžena za sodelovanje z državami članicami. Ob podelitvi je generalni sekretar organizacije ELO povedal: »Veliko sem slišal že o biodinamičnem načinu kmetovanja, videl sem tudi že različne prakse, do katerih sem bil nekako zadržan. Kar sem videl tukaj, pa me je prepričalo, da se da na ta način kmetovati in od tega živeti. Zato sem vesel, da je priznanje prišlo v prave roke.« VIR: https://www.kgzs.si/novica/se-eno-evropsko-priznanje-kmetiji-cernelic-2021-07-21?fbclid=IwAR16rgUhq54bo5Fjt3mwLGSnzb7Knreco0ewAFUEj3aii-Mvi9xCo1jRNzE

[MISSING TRANSLATION] Biodinamična Kmetija Černelič

Korak v Zeleno - Biodinamično kmetovanje - dokumentarno informativna oddaja

Korak v Zeleno - Biodinamično kmetovanje v tem videju sta predstavljeni dve kmetiji in sicer Biodinamična kmetija Černelič in Biodinamična kmetija Korenika & Moškon Vir: Na sončni strani, dokumentarno informativna oddaja https://www.rtvslo.si/4d/arhiv/174791757

[MISSING TRANSLATION] Biodinamična Kmetija Černelič

Zeleni butli

Po šestih letih kmetovanja mirno zapišem, da sem specialistka za pomladanske pozebe. Obvladam pozebo na začetku in na koncu aprila, pozebo na poscano Zofko in na tri ledene može, pozebo konec maja in pozebo sredi julija, ki ji rečemo toča. Obvladam tudi januarsko in julijsko sušo, pomladne in jesenske stoletne vode, veter, ki spominja na orkan, in temperaturna nihanja za 50 stopinj Celzija z danes na jutri (z minusa v plus in obratno) v katerem koli letnem času. Drastične vremenske izkušnje na kmetiji so pogosto bridke, pa vendar ni nič bolj bridkega kot to, kar moram po čisto vsaki pozebi, suši, stoletnem nalivu ali orkanskem vetru spremljati po našem medijskem prostorju. Od hipa, ko prvi slovenski jabolčni cvet v belinah panonske nižine odmre pod težo globokega minusa nekega aprilskega jutra, začnejo raznoliki medijski kanali od časopisja do fejsbukov pod taktirko nekega zaslužnega profesorja v penziji opozarjati na to, kako »zaostalo slovensko kmetijstvo caplja v 19. stoletju«, ker se v svoji »zaplankanosti« ne zaveda, da je edina rešitev proti klimatskim spremembam vsemogočna biotehnologija. Ta bi nam že zdavnaj znala zrihtati sadje in zelenjavo, ki sta odporna proti mrazu ali suši, če le »moderno vraževerje – popolna blokada genskospremenjenih organizmov (GSO) v državah EU ne bi povzročala, da na tovrstne izzive podnebnih sprememb še zdaleč nismo pripravljeni«. EU in z njo Slovenija v svoji kratkovidni budalščini recimo blokirata odlična genska igračkanja, s katerimi bi jabolčku lahko dodali gen, ki bi poskrbel za to, da krhelj ob stiku z zrakom ne bi porjavel. Ali pa blokiranje genskih poskusov za ustvarjanje prodajne uspešnice: ananasa z rdečkastim mesom. »V ZDA ga prodajajo po dvajset dolarjev za kos!« je zaslužni profesor povedal v nekem intervjuju. Zabolelo me je v dno duše. Do solz sem se sramovala zaplankanega slovenskega sadjarstva, ki ne sme uporabljati GSO in ki zato namesto šarmantnih rdečih ananasov proizvaja le rdeči ribez, kislico! Pustimo ob strani, da nobeno slovensko ministrstvo, niti kmetijsko, kaj šele okoljsko, ne premore kapljice strateškega premisleka o življenju in delu sodobnega človeka, kaj šele kmeta, v odnosu do klimatskih sprememb ali do nečesa tako bazičnega, kot je uresničevanje Pariškega sporazuma ali ciljev Skupne kmetijske politike EU za obdobje 2023–2027. Med slednjimi najdemo »prispevanje k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje« in »izboljšanje odziva kmetijstva EU na potrebe družbe po hrani in zdravju, vključno z zdravo hrano«. Pustimo ob strani, da vse dosedanje slovenske vlade za spopadanje s klimatskimi spremembami v kmetijstvu niso našle drugega orodja kot pavšalne interventne zakone, s katerimi neselektivno talajo obnemogle evrčke izbranim kmetom, ali pa si izmišljajo fenomenalne rešitve, kot lani, ko so pomanjkanje povpraševanja po vinu zaradi kovida lajšali s financiranjem zelene trgatve – rezanja grozdja, ko še ni zrelo. Kaj pa, če bi se zmenili, da tiste vinograde preprosto oklesti toča? Vsaj dela z zeleno trgatvijo ne bi bilo... No. Pustimo ob strani sarkazem, predvsem brezidejni sarkazem države, in se obesimo zgolj na znanstvene bridkosti zaslužnih profesorjev, ki jih moramo v teh dneh spet prebirati na vseh koncih in krajih. Kot mlado ekološko kmetico, veteranko v boju z radostmi klimatskih sprememb, me namreč nič ne prizadene bolj kot »znanstvene« nebuloze, ki ljudi, ki jih spoštujem najbolj na svetu, torej ekološke kmete, naslavljajo z besednimi zvezami »zeleni regiment« ali »zeleni agitatorji«, da o »zelenih teroristih« sploh ne govorim. Češ, naše kmetijstvo bi se že zdavnaj razcvetelo, če le ne bi bilo teh nazadnjaških zelenih butlov, ki zavirajo razvoj. A medtem ko zaslužni profesor v penziji okupira slovenski medijski prostor z besno propagando, kako je ekološko kmetijstvo hobi program, ker da kmetijstvo brez pesticidov ne obstaja, in kako bomo brez GSO že jutri vsi trpeli lakoto, je slovenska biodinamična ekološka kmetija Černelič iz Dečnega sela za svoje delo že drugič v pol leta prejela izjemno mednarodno potrditev: po prestižni nagradi Rural Inspirational Awards 2020 je v teh dneh prejela še nagrado Evropske organizacije lastnikov zemljišč (ELO) za upravljanje z zemljišči in tlemi. Zvonko Černelič je v sodelovanju z Vesno Čuček, vodjo celjske službe kmetijskega svetovanja, komisijo prepričal z regeneracijo tal na parceli v Krški vasi, ki je v času gradbenih del ob Hidroelektrarni Brežice služila kot začasna deponija materiala. V dobrih dveh letih je popolnoma uničena tla regeneriral s tehnikami biodinamičnega kmetovanja. Danes na parceli uspešno kmetuje. »Kmetija Černelič je sijoč vzor za vse nas,« je ob podelitvi nagrade povedal Virginijus Sinkevičius, evropski komisar za okolje, oceane in ribištvo. Jaz pa sem ponosno pomislila: Ah, ti prekleti zeleni agitatorji! Zaviralci razvoja z mednarodnimi nagradami! In zdravim sadjem in zelenjavo... tudi ko je pozeba. Le kako, če pa bojda ne gre brez GSO? Zvonko Černelič ni zaslužni profesor. Si pa zasluži, da mu prisluhnemo. Vir:https://www.dnevnik.si/1042953610/mnenja/kolumne/zeleni-butli

[MISSING TRANSLATION] Biodinamična Kmetija Černelič

Biodinamična kmetija Černelič prejela mednarodno nagrado za upravljanje z zemljišči in tlemi

Evropska organizacija lastnikov zemljišč (ELO) je med devetnajstimi kandidati iz devetih držav biodinamični kmetiji Černelič podelila nagrado za njen izjemen prispevek k razvoju načina kmetovanja, ki varuje tla in okolje. To prestižno nagrado je tako prvič v petnajstih letih, odkar jo podeljujejo, dobil projekt iz Slovenije. Nagrado je podelil Virginijus Sinkevičius, evropski komisar za okolje, oceane in ribištvo, ki je v svojem govoru med drugim poudaril pomen varovanja tal tako z vidika zagotavljanja hrane, biotske pestrosti kot tudi skupnega ukrepanja za zmanjševanje vpliva na podnebne spremembe. Tla zavzemajo osrednje mesto v evropskih strategijah (v Evropskem zelenem dogovoru, Strategiji za biotsko raznovrstnost ter Strategiji od vil do vilic). Usmeritve omenjenih strategij se močno odražajo tudi v zakonodajnih predlogih, ki jih je Evropska komisija pripravila v zvezi z izvedbo Skupne kmetijske politike. Ob razglasitvi zmagovalca natečaja je povedal, da prejme nagrado biodinamična kmetija Černelič - za izboljšanje biotske pestrosti in vsebnosti organske snovi v tleh, ki vplivata na boljšo rodovitnost tal in večjo odpornost kmetije na podnebne spremembe. Predsednik strokovne komisije prof. ddr. Martin Gerzabek, evropski strokovnjak in raziskovalec na področju tal z univerze na Dunaju je poudaril, da so člane žirije prepričali: ekološko kmetovanje, tehnološke inovacije na kmetiji na področju namakanja in pridelave v rastlinjakih ter izboljšanje rodovitnosti tal in biotske pestrosti. Še posebej jih je navdušil opis regeneracije zaradi gradbenih posegov zelo močno prizadetih tal v Krški vasi, pri kateri mu je z nasveti pomagala Vesna Čuček, z oddelka za kmetijsko svetovanje na Kmetijsko gozdarskem zavodu Celje. Na kmetiji Zvoneta Černeliča iz Dečnega sela pri Brežicah na ekološki način kmetujejo že od leta 2003. V letu 2014 so pridobili DEMETER certifikat, kar pomeni, da svoje pridelke pridelujejo po načelih biodinamičnega kmetovanja. Za osnovno obdelavo tal uporabljajo podrahljavanje, zato v rastlinjakih ne orjejo že 25 let, na ostalih njivskih površinah pa že več kot 10 let. Gnojijo z biodinamičnim kompostom iz hlevskega gnoja, uporabljajo biodinamične preparate ter sejejo pestre mešanice za zeleno gnojenje, ki prispevajo k povečanju organske snovi v tleh in s tem k večji vezavi C v tla. Njihovo kmetovanje povečuje biotsko pestrost tal in kmetije v celoti ter prispeva k izboljšanju okolja, vode in zraka. Svoje znanje in pridobljene izkušnje delijo s potrošniki, kmeti in strokovnjaki na ogledih dobrih praks na njihovi kmetiji, na različnih seminarjih, predavanjih, dogodkih za potrošnike… Zvone Černelič je ob prejemu nagrade izjavil: »Ta nagrada je velika inspiracija za naše delo v prihodnosti. Naredili bomo vse, kar je v naši moči, da bomo upravičili to prestižno priznanje našemu kmetovanju. Tudi v prihodnje bomo potrošnike in kmete ozaveščali o pomembnosti ekološkega in biodinamičnega kmetovanja za zdravje tal, ljudi, izboljšanje biotske pestrosti ter omilitev posledic klimatskih sprememb. Upam, da bodo države članice EU v večji meri podprle razvoj ekološkega kmetovanja, tako da bomo v Evropi v prihodnosti kmetovali samo še ekološko.« Nagrada za upravljanje z zemljišči in tlemi (Land and Soil Management Award) se podeljuje najboljšim praksam rabe zemljišč in ravnanja s tlemi, ki povečujejo vsebnost organske snovi in biotsko pestrost tal ter preprečujejo degradacijo, erozijo, onesnaženje, zbitost tal, zasoljevanje, poplave in plazove. Namen natečaja je dati priznanje izjemnim dosežkom, ki spodbujajo nove pristope k varovanju tal pri kmetovanju, kot tudi izboljšati ozaveščenost o pomembnih funkcijah tal. Z nagrajenimi projekti želijo povečati prepoznavnost tovrstnih načinov kmetovanja tako na lokalni, nacionalni kot tudi na evropski ravni in spodbuditi kmete, da svoje kmetovanje razvijajo v smeri trajnosti. Video:↗️ Predstavitev Biodinamične kmetije Černelič Govor:↗️ Virginijusa Sinkevičiusa, evropskega komisarja za okolje, oceane in ribištvo Spletna stran organizatorja:↗️ Evropske organizacije lastnikov zemljišč (ELO) 📄Regeneracija tal Krska vas Cernelic.pdf Učinkovitost biodinamičnega pristopa pri regeneraciji zbitih nepropustnih tal na parceli v Krški vasi 📄Foto in video regeneracija tal Krška vas Černelič.pdf Vir: https://www.gov.si/novice/2021-03-17-ekoloska-biodinamicna-kmetija-cernelic-prejela-mednarodno-nagrado-za-upravljanje-z-zemljisci-in-tlemi/

[MISSING TRANSLATION] Biodinamična Kmetija Černelič

Učinkovitost biodinamičnega pristopa pri regeneraciji zbitih nepropustnih tal pri hidroelektrarni Brežice

za ogled celotnega poročila klikni tukaj PDF - 25 vrst rastlin - Biodiversitetsgemenge. www.camena-samen.de

[MISSING TRANSLATION] Biodinamična Kmetija Černelič

Slovenija bi morala postati ekološka

Nagrajeni kmet Zvone Černelič Manj živinoreje, več rastlinske pridelave Ljubljana – Danes zaznamujemo dan slovenske hrane. Če bi bili otroci v šolah, bi dobili tradicionalni slovenski zajtrk: kruh, maslo, med, mleko in jabolko. Zaradi šolanja na daljavo bodo namesto tega dve uri poslušali vsebine, ki poudarjajo prednosti lokalno pridelane, slovenske hrane. Ekološki in biodinamični kmet Zvone Černelič, letošnji prejemnik nagrade javnosti na natečaju evropske mreže za razvoj podeželja, ima o tem svoje mnenje. Maja Prijatelj Videmšek Če pustimo ob strani neposrečeno kombinacijo živil za tradicionalni slovenski zajtrk sadje se zaužije vsaj 20 minut pred obrokom, bi morala biti slovenska hrana na krožnikih šolarjev vsak dan, ne le enkrat na leto, poudarja sogovornik, ki je na natečaju Rural Inspiration Awards prejel nagrado za kmetovanje, ki izboljšuje kakovost zemlje, zmanjšuje onesnaževanje in prispeva k blaženju podnebnih sprememb. Černelič prideluje jagode in več kot 30 vrst zelenjave na 1,5 hektara, na preostalih 33 hektarih lastniške in zakupljene zemlje (polovica v hribih) pa redi živino. Z ženo sta majhno kmetijo z 2,5 hektara zemlje v vasi Dečno selo pri Brežicah kupila leta 1994 in na njej najprej začela pridelovati jagode. Po dveh letih je Černelič prenehal uporabljati kemična sredstva za zaščito jagod, ekološko pa kmetuje od leta 2003. Leta 2012 je ekološko prakso nadgradil z načeli biodinamike in dve leti pozneje pridobil certifikat Demeter. Na kmetiji zemljo obdelujejo po metodi brez oranja s podrahljavanjem, uporabljajo kolobar, mešane posevke, gnojijo z biodinamičnim kompostom domačega goveda, proti boleznim in škodljivcem pa se bojujejo predvsem z zdravimi in odpornimi rastlinami, ki jih vzgojijo sami. Černelič je tudi predsednik društva Ajda Posavje, ki združuje največ biodinamičnih kmetov v Sloveniji. Pridelava naj se prilagodi povpraševanju Ujeli smo ga med pripravami na organizacijo ekološke tržnice v Sevnici, kar je v teh časih precejšen izziv, priznava. A povpraševanje po ekološki hrani je veliko, večje, kot je kmetje lahko pridelajo. • V šolah bi morali slovensko hrano jesti vsak dan. • Konvencionalno ni enako ekološkemu. • Obseg živinoreje je treba zmanjšati in spodbuditi rastlinsko pridelavo. Tudi njemu na ljubljanski tržnici, kjer prodaja dvakrat na teden, vedno zmanjka ponudbe. Zakaj potem slovenski kmetje tarnajo, da pridelanega ne morejo prodati ali pa da so odkupne cene nižje od njihovih lastnih stroškov? »Slovenski kmet naj prideluje takšno hrano, ki se išče,« meni Černelič. »Slovensko kmetijstvo je preveč usmerjeno v živinorejo. Obseg te bi bilo treba zmanjšati, industrijsko živinorejo pa prepovedati.« Vzporedno pa bi bilo treba kmete spodbuditi k preusmerjanju v zelenjadarstvo. V Sloveniji je celoletna pridelava zelenjave otežena, ker nimamo takšnih razmer kot v Italiji in Španiji, vendar bi vseeno lahko naredili bistveno več. »Če bi bil kmetijski minister, bi sredstva, ki so namenjena za industrijsko živinorejo, preusmeril v rastlinsko pridelavo, namenjeno za hrano ljudi,« predlaga Černelič. Kmetom pa svetuje, naj zmanjšajo količinsko pridelavo hrane ter povečajo njeno kakovost in dodano vrednost, zlasti s predelavo v izdelke. Govoriti o slovenski superhrani je zavajanje Nacionalna promocija lokalne, slovenske hrane Naša super hrana je po mnenju Černeliča zavajajoča. Preveč se poudarja slovensko poreklo ne glede na način pridelave, premalo kakovost. Dobro je, da s kupovanjem v Sloveniji pridela- ne hrane finančno podpiramo slo- venskega kmeta. Slovensko sadje in zelenjava sta bolj sveža, ker sta danes pobrana na kmetiji, še isti ali naslednji dan pa že v trgovini ali šoli. Tretja prednost je krajši prevoz. A govoriti, da je zaradi vsega naštetega slovenska hrana Povpraševanje po ekološki hrani je veliko, pravi Zvone Černelič. 15 oziroma največ 20 let bi potrebovali za preusmeritev slovenskega kmetijstva v ekološko bolj zdrava od uvožene, je zavajanje, kaj šele da je to superhrana, je kritičen Černelič. Ob tem nihče ne govori o dobrobiti živali, dodaja. »Večina živali živi v zaporih. Življenje živine, natrpane v hlevih, je eno samo mučenje. Govori se, da je belo meso zdravo. Seveda bi bilo, če bi kokoš ali piščanec vide- la dnevno svetlobo. Nekatera perutninska podjetja imajo izpuste, a so ti bistveno premajhni. Naše kokoši, katerih jajca prodajam na tržnici, imajo vedno noge na travi in dovolj prostora za gibanje.« Slovenija bi v 15, najpozneje 20 letih lahko bila oziroma bi mora- la postati v celoti ekološka država, meni. »Vem, da je to predrzna izja- va, a nobena ideja ne zaživi, če ni nora. V to idejo je treba verjeti.« Uresničiti jo je preprosto. Prora- čun za kmetijstvo je treba preobli- kovati tako, da bi nagrajeval kme- tovanje, ki prispeva k ohranjanju okolja in zdravju ljudi. Ekološka hrana bi bila morda res dražja, a na ravni države bi prihranili, saj bi bili ljudje bolj zdravi in zavrglo bi se manj hrane. Avtor: časopis Delo petek, 20. novembra 2020

[MISSING TRANSLATION] Biodinamična Kmetija Černelič

Župan obiskal biodinamično kmetijo Černelič, ki je bila izbrana za najboljši zgled v Evropi

Župan občine Brežice Ivan Molan je obiskal biodinamično kmetijo Černelič, ki je prejemnica nagrade evropske javnosti, Rural Inspiration Awards, ki jo podeljuje Evropska komisija in Mreža za razvoj podeželja za projekte s temo biogospodarstva in blaženja podnebnih sprememb. V spomin na tako velik dosežek sta župan Ivan Molan in nagrajenec Zvone Černelič skupaj s člani društva za biološko-dinamično gospodarjenje Ajda na kmetiji posadila drevo. Za kmetovanje, prijazno do narave, je kmetija Černelič v konkurenci s 77 prijavljenimi kmetijami iz celotne Evrope z največ glasov javnosti zasedla prvo mesto v kategoriji »Popular vote« in je tako dober primer kako uspešno kmetovati tudi brez uporabe kemičnih sredstev. ''To priznanje iz Bruslja je kot Prešernova nagrada za življenjsko delo. Občinsko priznanje pa je še posebej pomembno in vredno, saj je to priznanje iz domačega kraja,'' je povedal Zvone Černelič. Pionirsko delo na področju pomena pridelave zdrave hrane brez pesticidov je v naši občini opravila kmetija Černelič. Na ekološki način kmetujejo že od leta 2003, v letu 2014 pa so pridobili tudi DEMETER certifikat. Svoje pridelke sočasno pridelujejo po načelih biodinamike. Nosilec dejavnosti Zvone Černelič se je z biodinamičnim načinom pridelave po naključju seznanil na potepu po Beli Krajini, kjer je obiskal tamkajšnjo biodinamično kmetijo, ki ga je navdihnila, da je začel tudi sam raziskovati in postopoma svojo dotlej ekološko kmetijo preusmeril v biodinamičen način. To je dokaz, da se z vztrajnim delom ter poštenostjo do sebe in narave da doseči priznanja za svoje delo kot je nagrada na natečaju Rural Inspiration Awards 2020. Občina Brežice je prepoznala delo gospoda Černeliča na področju biodinamičnega kmetovanja, zato boprejel oktobrsko nagrado kot najvišje priznanje Občine. ''Kmetijstvo je poleg gospodarstva in turizma v občini Brežice ena izmed ključnih dejavnosti. Zelo smo veseli, da je naš občan gospod Černelič prejel Evropsko priznanje, prav tako pa tudi nagrado občinskega sveta, saj je Občina Brežice njegovo dejavnost prepoznala kot pomembno. Ob tej priložnosti pa gospodu Černeliču iskreno čestitam tako za Evropsko kot tudi občinsko priznanje, ki ga bo prejel na Svečani seji občinskega sveta, ki bo 27. oktobra,'' je povedal župan Ivan Molan. Ob tem pa je župan še dodal, da občina Brežice finančno podpira ekološko kmetijstvo preko ekološke tržnice in najrazličnejših strokovnih predavanj. Občina sofinancira tudi investicije v primarno kmetijsko proizvodnjo kot so nakup kmetijske mehanizacije, rastlinjakov, protitočnih mreže, gradnje in adaptacije gospodarskih objektov. Tako vsako leto nameni za ekološko kmetijstvo 3.000 evrov, za razvojne programe kmetij pa 100.000 evrov. Ravno tako Občina Brežice podpira dejavnost društev na področju kmetijstva v višini 15.000 evrov, v sklopu katere se sofinancira društveno ocenjevanje vin, strokovno izobraževanje ter izvedbe strokovnih ekskurzij. Občina tudi skrbi za promocijo kmetijstva kot panoge in promocijo kmetovalcev ter kmetijskih pridelkov. Vsako leto je tako namenjeno za promocijo kmetijstva 15.000 evrov, ki so namenjena za organiziranje kmetijskih forumov, kjer se predstavijo aktualne teme na področju kmetijstva, sofinanciranje tekmovanja v oranju, razstave ajdovega kolača, ocenjevanje vin za županovo vino in podobne promocijske aktivnosti. V letošnjem letu je Občina Brežice pristopila k izdelavi potrebne dokumentacije za prijavo na razpis za posodobitev namakalnega sistema Arnovo selo. Vir: Občina Brežice https://www.posavskiobzornik.si/novice/zupan-obiskal-biodinamicno-kmetijo-cernelic-ki-je-bila-izbrana-za-najboljsi-zgled-v-evropi-91424

[MISSING TRANSLATION] Biodinamična Kmetija Černelič

Ekološka in biodinamična kmetija Černelič tudi uradno prejela evropsko priznanje za navdihujoče prakse v kmetijstvu

Državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Podgoršek je v ponedeljek tudi uradno podelil priznanje Evropske komisije za navdihujoče prakse v kmetijstvu Zvonetu Černeliču z Ekološke in biodinamične kmetije Černelič v Dečnem selu. Omenjena kmetija je na evropskem natečaju Rural Inspiration Awards 2020 prejela največ glasov javnosti in zasedla prvo mesto v kategoriji »Popular vote«. Zvone Černelič daje zgled, kako je mogoče uspešno kmetovati tudi brez kemičnih sredstev Nagrado je Černeliču izročil državni sekretar dr. Jože Podgoršek. Na posebnem dogodku, ki so ga pripravili na Černeličevi kmetiji in so se ga udeležili člani biodinamičnih društev iz skoraj cele Slovenije – teh je skupno 16 –, kmetijski svetovalci iz Novega mesta in Celja ter drugi povabljenci, so čestitke z vseh koncev deževale Zvonetu Černeliču, ki si je to priznanje po mnenju vseh navzočih več kot zaslužil, saj s svojim pionirskim delom in pogumom daje zgled drugim kmetom, kako je mogoče uspešno kmetovati tudi brez kemičnih sredstev. Kot je poudarila Majda Hriberšek, strokovna vodja Društva za biološko-dinamično gospodarjenje Ajda Posavje, katerega predsednik je Černelič in v katerem je trenutno šest kmetov z Demeter certifikatom, njihov predsednik s svojo veliko zagnanostjo za ekološko in biodinamično kmetovanje s sabo vleče tudi ostale člane društva. »Pred 13 leti, ko smo po zaslugi začetnice v Sloveniji Mete Vrhunc tudi v Posavje pripeljali biodinamiko, si ne bi nikoli mislila, da bomo prišli tako daleč. Na začetku smo bili navadni vrtičkarji in smo se s tem ukvarjali ljubiteljsko, ko se nam je pridružil Zvone Černelič, na katerega smo res zelo ponosni, pa je naša dejavnost dobila čisto drug pomen,« je dejala in omenila, da ima društvo Ajda Posavje največ kmetov biodinamikov v Sloveniji, ki imajo certifikat Demeter, kar pomeni, da svoje pridelke sočasno pridelujejo po načelih biodinamike. Hriberškova je še izpostavila, da so veseli, da je prišlo do te nagrade, tudi zato, ker se bo biodinamična metoda, ki v svetu obstaja že stoletje, zdaj lahko še bolj približala tudi odločevalcem in strokovnjakom, ki bodo lahko spoznali pomen te metode. Prejemniku priznanja se je zahvalila tudi začetnica biodinamike v Sloveniji Meta Vrhunc. »Biodinamika je edini trajnostni razvoj, ker našo zemljo ohranja živo tudi za naše zanamce,« je še izjavila. Černelič: Brez začetnice biodinamike v Sloveniji Mete Vrhunc ne bi bilo tega priznanja Dobitnik priznanja Černelič se je še posebej zahvalil Meti Vrhunc, ki je glavni »krivec« za začetek kmetovanja po biodinamični metodi v Sloveniji, saj je s tem načinom kmetovanja začela že pred 35 leti. »Brez nje ne bi bilo tega priznanja in današnjega dogodka,« je poudaril. Vrhunčeva je izpostavila, da ne samo slovenska, ampak tudi evropska zemlja izgublja plodnost, ponekod po svetu pa so predeli, kjer je zemlja izgubila vso svojo plodnost in na njej ne raste nič več. »Biodinamika obljublja trajno plodnost tal, ekološko ravnotežje in pridelke najvišje kakovosti,« je poudarila in dodala, da biodinamika omogoča tudi samooskrbnost, ki je slovenskemu kmetijstvu danes tako primanjkuje. Pri Černeličevih so imeli nedavno tudi poroko, v zakonski stan sta stopila sin Primož in njegova Lara, ki pridno skrbita, da ekološko in biodinamično kmetuje tudi že naslednja generacija (foto: Justmarried). »Zvone je najboljši primer, da ta način kmetovanja deluje. Najvišje odlikovanje v Evropi, ki ga je prejel, bi zdaj le moralo prebuditi tudi tistega največjega skeptika med stroko pri nas. Kdor pride k Zvonetu, si vse skupaj ogleda ter pogleda njegove živali in srečo njegove družine, lahko ugotovi, da to zdravje, ki ga sejemo naši naravi, odseva tudi v nas,« je še dejala. Ekološka in biodinamična kmetija Černelič je prejela največ glasov v posebni kategoriji »Popular vote«, kjer je o projektih glasovala javnost. Organizatorji so prejeli skoraj 7000 glasov v relativno kratkem času, saj je bilo glasovanje odprto zgolj dober teden. V Dečnem selu pri Brežicah na biodinamični kmetiji Černelič na ekološki način kmetujejo že od leta 2003, v letu 2014 pa so pridobili Demeter certifikat. Njihov osnovni cilj je pridelava kvalitetnih in hranljivih pridelkov z ugodnim vplivom na okolje in naravo. Poslužujejo se kolobarjenja, gnojenja z biodinamičnim kompostom domačega goveda in setvijo mešanih posevkov za povečevanje deleža organske snovi v tleh, s čimer prispevajo k večjemu ponoru CO2 in s tem tudi k zmanjševanju vpliva na podnebne spremembe. Prispevajo tudi k čistejšemu zraku in bolj zdravemu okolju. Svoje znanje in pridobljene izkušnje z veseljem delijo z drugimi. »Nagrada je priznanje celi Sloveniji« Černelič je v svoji zahvali izpostavil tudi celjsko kmetijsko svetovalko Vesno Čuček, ki ima po njegovem levji delež pri prenosu ekološkega in biodinamičnega kmetijstva na ostalo kmetijstvo. »Vsekakor si te nagrade ne lastim sam, to je priznanje celi Sloveniji. Da so to prepoznali v Bruslju in tudi na kmetijskem ministrstvu, mi je res v velik ponos,« je navedel in dodal, da širjenje ekološkega in biodinamičnega kmetijstva vidi predvsem z zgledom. »Začetki so bili težki, marsikdo nam ni verjel, češ, saj ne bomo pridelali dovolj hrane in bomo propadli. Zdaj vidim, da se počasi premika naprej, in verjamem ter si želim, da bi bila to nekoč normalna pridelava hrane. Upam si napovedati, da bi lahko Slovenija v roku 15, 20 let prešla na tak način kmetovanja,« je še povedal Černelič, ki mu je sicer Evropska komisija nagrado podelila že 25. junija, ravno včeraj so se kot kmetija predstavili tudi preko videokonference iz Bruslja (sodelovali so z referatom). Naj omenimo, da so na kmetiji Černelič z biodinamičnim načinom letos pridelali kar 4 tone/hektar luščene pire. Državni sekretar Podgoršek je pred podelitvijo priznanja še navedel, da je Ekološka in biodinamična kmetija Černelič v tem letu postala prepoznavna ne zgolj v Sloveniji, temveč kar v Evropski uniji. »Najbolj veseli smo, da je evropska javnost prepoznala to kmetijo kot tisto, ki si zasluži nagrado najbolj navdihujoče prakse na podeželju, in to je tisto, kar jo umešča na zemljevid Evrope,« je povedal. Nekaj besed sta zbranim namenila tudi predsednica sveta KS Artiče Nataša Sagernikin predsednik Združenja Demeter Slovenija Sergio Stancich. Z recitacijo svoje pesmi pa je kulturni prispevek k dogodku dodala Mihaela Zahrastnik, sicer tudi članica društva Ajda Posavje. Predvajali so tudi predstavitveni video kmetije, ki si ga lahko ogledate tukaj. R. R. VIR: https://www.posavskiobzornik.si/gospodarstvo/ekoloska-in-biodinamicna-kmetija-cernelic-tudi-uradno-prejela-evropsko-priznanje-za-navdihujoce-prakse-v-kmetijstvu-91325

[MISSING TRANSLATION] Biodinamična Kmetija Černelič

Državni sekretar dr. Podgoršek predal priznanje Evropske komisije »Rural Inspirational Awards« Biodinamični kmetiji Černelič

Državni sekretar dr. Jože Podgoršek se je včeraj popoldne udeležil predaje priznanja Biodinamični kmetiji Černelič, ki je na letošnjem evropskem natečaju »Rural Inspiration Awards 2020« prejela največ glasov javnosti ter zasedla prvo mesto v kategoriji »Popular vote«. Dogodek je organiziralo Društvo Ajda Posavje. 29. 9. 2020 Državni sekretar dr. Podgoršek predaja nagrado Zvonetu Černeliču iz Biodinamične kmetije Černelič | Avtor Primož Černelič Na letošnji Dan državnosti, 25. 6., je zaradi epidemije covid-19 potekala spletna svečana razglasitev rezultatov natečaja Evropske komisije in Evropske mreže za razvoj podeželja »Rural Inspiration Awards 2020«. Namen natečaja »Rural Inspiration Awards« je dvigniti prepoznavnost politike razvoja podeželja in prispevka Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) k biogospodarstvu in boju proti podnebnim spremembam ter spodbuditi izmenjavo znanja in povezovanje. Mreža za podeželje, ki deluje na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je v sodelovanju z Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja pripravila izbor kandidatov za prijavo. Merilo, poleg zanimivega in natečaju primernega projekta, je bila uspešno zaključena naložba oziroma dejavnost ter izplačana sredstva iz naslova Programa razvoja podeželja 2014 – 2020 (PRP). Evropska komisija je prejela 71 predlogov. V sodelovanju z Evropsko mrežo za razvoj podeželja je Evropska komisija objavila ožji seznam 15. projektov, sofinanciranih iz programov razvoja podeželja 2014–2020 držav članic, za katere je lahko preko spleta glasovala javnost iz vseh držav članic EU. Iz Slovenije sta bila v ožjem izboru Hiša vin Kokol s predelavo grozdnih pešk in Biodinamična kmetija Černelič z ohranitvenim načinom obdelave tal brez oranja. Državni sekretar dr. Jože Podgoršek je ob podelitvi nagrade izpostavil: »Ekološko kmetovanje predstavlja poleg pridelovanja kakovostnejše hrane in skrbi za okolje tudi prispevek k zmanjševanju vplivov na podnebne spremembe. Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano prepoznavamo priložnosti za ekološko kmetovanje v Sloveniji in spodbujamo vključevanje v ekološko kmetovanje saj imamo na tem področju visoke cilje.« Ekološka in biodinamična kmetija Černelič je prejela največ glasov v posebni kategoriji »Popular vote«. Organizatorji so prejeli skoraj 7.000 glasov v relativno kratkem času, saj je bilo glasovanje odprto zgolj dober teden. V vasi Dečno selo pri Brežicah na biodinamični kmetiji Černelič na ekološki način kmetujejo že od leta 2003, v letu 2014 pa so pridobili DEMETER certifikat, kar pomeni, da svoje pridelke sočasno pridelujejo po načelih biodinamike. Njihov osnovni cilj je pridelava kvalitetnih in hranljivih pridelkov z ugodnim vplivom na okolje in naravo. Poslužujejo se kolobarjenja, gnojenja z biodinamičnim kompostom domačega goveda in setvijo mešanih posevkov za povečevanje deleža organske snovi v tleh, s čimer prispevajo k večjemu ponoru ogljikovega dioksida in s tem tudi k zmanjševanju vpliva na podnebne spremembe. Prispevajo tudi k čistejšemu zraku in bolj zdravemu okolju. Svoje znanje in pridobljene izkušnje z veseljem delijo z drugimi ter so inspiracija že mnogim. Prejemnik nagrade - Zvone Černelič - pa je ob tej priložnosti povedal: "Vsekakor si te nagrade ne lastim sam, to je priznanje celi Sloveniji. Zahvaliti se moram Meti Vrhunc, ki je pripeljala biodinamiko v Slovenijo, brez nje ne bi bilo 16 društev biodinamikov, med njimi Društva Ajda, v katerem nas deluje šest kmetov s certifikatom in trije v preusmeritvi." Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano podpiramo cilj povečanja ekološkega kmetijstva. Prepoznavamo, da ekološko kmetijstvo kot panoga že ima oziroma vsaj nakazuje rešitve za padec biodiverzitete, podnebne spremembe in trden prehranski sistem. Prav tako je tudi izguba hranil ter uporaba gnojil bistveno manjša, prispeva pa tudi k zmanjšanju uporabe kemičnih pesticiidov. Primer dobre prakse z novejšimi pristopi je zagotovo tudi biodinamična kmetija Černelič, ki prikazuje konkretne rezultate v biogospodarstvu, prilagajanju na podnebne spremembe in zmanjševanju vplivov na podnebne spremembe, ki so tudi v samem jedru nove evropske strategije Zeleni dogovor. Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano smo bili uvrstitve obeh kmetij v finalni izbor zelo veseli, še zlasti pa nas veseli prejem največjega števila glasov javnosti za ekološko in biodinamično kmetijo Černelič. Želimo si, da bo ta razglasitev dodatna motivacija in zagon, da v Sloveniji povečamo število kmetij, vključene v ekološko kmetovanje in pridelavo zelenjave. Več o natečaju »Rural Inspiration Awards« in predstavitev zmagovalcev Vir: https://www.gov.si/novice/2020-09-29-drzavni-sekretar-dr-podgorsek-predal-priznanje-evropske-komisije-rural-inspirational-awards-biodinamicni-kmetiji-cernelic/

[MISSING TRANSLATION] Biodinamična Kmetija Černelič