Samooskrba

Anton Baznik v svojem sadovnjaku lani septembra. Narava ti ponudi marsikaj, če k njej pristopiš in se do nje obnašaš spoštljivo, pravi vsem tistim, ki lahkomiselno zviška gledajo na samooskrbo. (Foto: M. L.)

Zvone Černelič na lanskem ekoprazniku v Brežicah, tradicionalnem dogodku, kjer se predstavijo ekološki in biodinamični pridelovalci. Vsakokrat tam poudarijo tudi pomen samooskrbe. (Foto: M. L.)

Stavimo na lastno pridelavo

V zaostrenih razmerah, nastalih zaradi novega koronovirusa, postaja preskrba s hrano ena glavnih tem – Sindikat kmetov Slovenije: slovenski kmetje sposobni zagotoviti tekočo oskrbo – SLS predlagala zakon – Motika kot orodje zoper težave več vrst

Dečno selo, Krška vas, Metlika

V zaostrenih razmerah, nastalih zaradi koornovirusa, postaja preskrba s hrano ena glavnih tem. Zdaj hrano trgovci še dobivajo iz skladišč, čez čas bo treba izpraznjene zaloge nadomestiti z novimi. Tu je zelo pomembna samooskrba, se pravi, koliko samooskrbe bomo zmogli.

Sindikat kmetov Slovenije je nedavno sporočil, da so slovenski kmetje sposobni zagotoviti tekočo oskrbo državljanov z prehranskimi izdelki. V zvezi s pridelavo je javno nastopila med drugimi tudi SLS. Kot so sporočili, je stranka skupaj z zunanjimi strokovnjaki v pomoč vladi s ciljem povečanja samooskrbe s hrano pripravila predlog Zakona o interventnih ukrepih za povečanje samooskrbe s hrano v Sloveniji. »S predlogom zakona se želi preprečiti zmanjšanje proizvodnih kapacitet v kmetijstvu v času krize zaradi epidemije SARS-CoV-2, hkrati pa želi vzpostaviti dolgoročni okvir za povečanje samooskrbe s hrano v Sloveniji, predvsem pri sadjarstvu in zelenjadarstvu, poljedelstvu in pri tistih živinorejskih panogah, kjer Slovenija ni samooskrbna,« so v omenjeni stranki zapisali k predlaganemu zakonu.

O prehrani v povezavi s skupnim trgom in sedanjimi oskrbovalnimi načini imajo kaj povedati tudi pridelovalci. Izbrali smo dvoje mnenj. Zvone Černelič, ki na kmetiji v Dečnem selu že več let prideluje po biodinamični metodi, je pred dnevi dejal, da je prišel trenutek, ko bo Slovenija morala biti bolj samooskrbna. Ampak o tem bodo morali razmišljati država, kupci in kmetje. »V Sloveniji je vendar mogoče, da ima skoraj vsak svoj vrt. Če nima svoje zemlje, si jo najame in si prideluje sam. Samooskrbo v večjem obsegu so doslej nekateri predpisi dobesedno onemogočali. Primer: pred časom sem želel zelenjavo z naše biodinamične kmetije donirati eni od šol, a tega nisem mogel narediti, ker se 'papirnato' tega ni dalo urediti,« je povedal Černelič, ki ga kupci že več povprašujejo po pridelkih, kot so še pred časom.

Sicer se mora po njegovem nekaj spremeniti v obnašanju sveta. »Zemlja se dobesedno joče, kdor to razume. Na različne načine onesnaženo okolje najbrž zmanjšuje človekovo odpornost. Biodinamični pripravki, na primer za škropljenje pridelkov, ne obremenjujejo okolja,« je povedal. Zelo pomembno se mu zdi, da še posebno zdaj ljudje razmišljajo o teh zadevah. »Govorimo o tem, kako imeti imunski sistem odporen. Sedanji način življenja ga zelo slabi. Začne se v službi, kjer je vsesplošna naglica in je stres zato velik, to se nadaljuje po službi, ljudje priganjajo drug drugega. Ali je to potrebno? Za odpornost je seveda pomembna tudi prehrana. Kar pridelaš sam, je zelo pomembno. Pomembno je, ker imaš svoj pridelek in si samooskrben. Korist je še dodatna. Vsak, ki ima to možnost, naj gre na vrt in prideluje, saj je tako na svežem zraku in se sprosti, kar je v teh razmerah še posebno pomembno,« je rekel. Po sedanjih razmerah bo po njegovem mnenju marsikaj drugače. »Gotovo bomo kot družba znali bolj ceniti hrano in njeno pridelavo,« predpostavlja Zvone Černelič.

Tudi Anton Baznik, sadjar s trgovino v Krški vasi, je prepričan, da bo samooskrba bo postala zelo pomembna in da bo vse, kar bomo posadili in posejali, prišlo prav. »Veliko smo navezani na uvoz iz Španije na primer. Tam zdaj ne delajo. Tako bo še marsikje, od koder uvažamo hrano v Slovenijo. Vsaka država po poskrbela za svoje prebivalce, zato bo moralo biti tako tudi v Sloveniji,« je rekel. Ljudje so po njegovem preveč odvisni od trgovin, pri čemer je bilo mnogim pomembno, da je hrana poceni, ni jim pa bilo mar, ali je taka hrana tudi kakovostna. »Iz domačih pridelkov so se nekateri skoraj norčevali, češ da niso lepi in da so predragi,« je dejal. Tudi obnašanje trgovcev je bilo napačno. Z izgovorom, da so pridelki slabi, so jih zavračali. »Zganila se je država Slovenija in poudarja 'kupujmo domače'. Tako bi moralo biti že ves čas. Ker je imel prednost poceni uvoz, je marsikatera kmetija v Sloveniji opustila pridelavo, saj s svojimi pridelki in izdelki ni mogla biti konkurenčna cenejšim uvoženim. Pri teh tržnih verigah se Slovenija marsikdaj obnaša neodgovorno. Veliko trgovin je namreč tujih, in če je trgovina tuja, gre njen zaslužek v glavnem v tujino,« je poudaril. Baznik meni, da bodo ljudje tudi drugače gledali na to, kar se bo dalo dobiti v domačih krajih. »Solata, ki ima kakšen list malce 'pokvarjen', bo še dobra, sadje, ki ima kakšno piko, bo dobro. Je pač tako, da tisto, kar zraste na zemlji, je tako. Tisto, kar zraste kako drugače in je še obdelano pred skladiščenjem in prevozom, pa je lahko 'brez napake',« je rekel Anton Baznik in dodal, da je njihova trgovina s semeni in sadikami odprta tudi v teh dneh. Kot je še povedal, so v družini precej samooskrbni. Imajo svoje kokoši in zajce, pridelujejo zelenjavo in marsikaj drugega za domače potrebe. »Ni nam težko vzeti motiko in delati na njivi,« je rekel.

V tem zapisu večkrat omenjeni vrtički bodo postali še zelo pomemben vir hrane, menijo nekateri, med njimi Jože Maljevič iz Metlike, diplomirani inženir agronomije. »Ugotovitev, da se manjša pridelava ne splača, drži le, če se ne zavedamo pomena kakovosti ter vse podredimo zniževanju cen. To bo trajalo, dokler ne bomo ozaveščeni o pomenu kakovostne pridelave hrane za zdravo življenje. Kaj se v kmetijstvu lahko zgodi zaradi naraščajočih cen, ni predvidljivo – vendar najboljša rešitev je zagotoviti si v največji meri lastno pridelavo hrane,« je zapisal v enem od svojih člankov, enako pa je poudaril tudi v pogovoru pred dnevi. Metliški agronom kaže še na en družbeni vidik samooskrbe. »Pregovor vsak je svoje sreče kovač smo vzeli že za svojega. In ker je prehrana vsakodnevna potreba, je lastna pridelava za to ključni dejavnik. Če bomo ustregli še komu, bomo okrepili medsebojno povezanost in zaupanje, kar je potrebno za obstoj kmetovanja na mnogih majhnih kmetijah,« poudarja Jože Maljevič.

M. Luzar