Obrazi nevladnikov: Zvone Černelič, Društvo za biološko-dinamično gospodarjenje Ajda Posavje – Dobre hrane ne vržeš proč
»Vojna v Ukrajini bi morala biti dodatni alarm za nujni prehod našega kmetijstva v ekološko, mi pa še znižujemo okoljske standarde, omogočamo uvoz nepreverjenih fitofarmacevtskih sredstev, umetnih gnojil in želimo opuščati praho, kar podpira celo Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije. To je nedopustno,« je prepričan ekološki in biodinamični kmet Zvone Černelič, predsednik Društva za biološko-dinamično gospodarjenje Ajda Posavje. »Ekonomika bo naredila svoje. Mnoge kmetije bodo propadle, ker ne bodo več zmogle tega tempa. Na drugi strani gre ekološkim kmetijam vedno bolje, saj gre za raznolike, pestre združbe, ki delujejo neodvisno od dogajanja na svetovnih fitofarmacevtskih trgih in trgih umetnih gnojil ter veliko manj svojih sredstev porabijo za energente.«
Zvone Černelič iz Dečnega sela pri Brežicah je eden najpomembnejših glasov slovenskega kmetijstva. Lani je za svoj prispevek k razvoju načina kmetovanja, ki varuje tla in okolje, prejel nagrado Evropskega združenja lastnikov zemljišč, leto prej najvišje priznanje Evropske komisije za navdihujoče prakse v kmetijstvu – na evropskem natečaju Rural Inspiration Awards 2020 je njegova kmetija prejela največ glasov javnosti in zasedla prvo mesto v kategoriji »Popular vote«.
Zvone Černelič ekološko kmetuje od leta 2003, leta 2012 pa je ekološko prakso nadgradil z načeli biodinamike in dve leti pozneje pridobil certifikat Demeter. Od leta 2015 je predsednik društva Ajda Posavje, enega od šestnajstih biodinamičnih društev v Sloveniji.
Vitalna hrana
»Biodinamična društva Ajda je v Slovenijo že konec osemdesetih pripeljala Meta Vrhunc. Živela je v Nemčiji, kjer se je spoznala z naukom Rudolfa Steinerja, nato pa ga je z veliko vneme prinesla v Slovenijo. Zaslužna je tudi za nastanek našega društva Ajda Posavje, ki je najprej delovalo kot delovna skupina znotraj Ajde Vrzdenec, leta 2011 pa se je vzpostavilo kot samostojno društvo,« pripoveduje Zvone Černelič.
»Sam sem se za biodinamiko začel zanimati leta 2010, ko smo šli z družino na kopanje na Kolpo. Iskal sem neko ekološko kmetijo in za smer vprašal gospo, ki sem jo srečal na cesti. Rekla je, kmetija, ki jo iščete, je tu čez cesto. Lahko pa pridete tudi na mojo kmetijo, ki je malo naprej. To je bila Anka Černec iz Zilj v Beli krajini. Njena kmetija me je navdušila; imela je žita, zelišča, vse krasno urejeno in zdravo. Takoj sem se včlanil v biodinamično društvo, leta 2015 pa postal tudi njegov predsednik, kar sem še danes.«
Društva Ajda po vsej Sloveniji delujejo po istem konceptu; njihov osnovni cilj je povezovanje ljudi, ki so jim blizu biodinamična načela, izmenjava izkušenj, predaja in širjenje znanj. Redno organizirajo osnovne in nadaljevalne kmetijske tečaje, ki izhajajo iz Kmetijskega tečaja Rudolfa Steinerja, praktična usposabljanja in oglede dobrih praks. Člani društva skupaj nabirajo sestavine za biodinamične čaje in preparate – regrat, baldrijan, kamilico, koprivo, rman, hrastovo lubje, preslico – in preparate ob primernem času glede na biodinamični koledar skupaj tudi izdelujejo. »Preparati, ki jih dodajamo kompostu ali jih škropimo na zemljo in rastline, omogočijo, da ima hrana vitalnost. Naši pridelki so okusnejši in veliko bolj zdravi, nasitijo telo in duha,« pojasnjuje Zvone Černelič.
Za ekološko Slovenijo
»Slovenija bi morala postati v celoti ekološka država. To je možno. Kdor ne verjame, si lahko za zgled vzame indijsko državo Sikkim. Tam je en pogumni zvezni minister leta 2003 predlagal popolni prehod v ekološko kmetijstvo na ravni celotne države, kar jim je uspelo v vsega štirinajstih letih. Seveda ni čisto enostavno, je pa absolutno izvedljivo,« je prepričan Zvone Černelič.
»Spremeniti je treba splošno miselnost, predvsem pa način prehranjevanja. Radi nam očitajo, da bi bili lačni, če bi šli na ekološko kmetovanje. A mi zavržemo tretjino pridelane hrane. Ekološke hrane se zavrže veliko manj, saj jo tisti, ki jo kupi, tudi spoštuje. Preveč je dragocena in dobra, dobre hrane pa ne vržeš proč.«
»Začeti bi bilo treba že v vrtcih. Mi smo pred osnovno šolo v Brežicah devet let prirejali ekološko tržnico, kjer so se otroci od blizu srečali s kakovostjo ekološke pridelave. Otroci so najboljši vzgojitelji svojih staršev, saj jim znajo prenesti nujna znanja. Recimo to: manj je več. En kos polnozrnatega kruha je bistveno več vreden kot pol štruce belega kruha. Vitamini so v otrobih, ki gredo v jasli h kravam. Nesmiselno. Ni logično, da se v Sloveniji prideluje več hrane za živali kot pa za ljudi. Zmanjšati moramo porabo mesa. Na enem hektarju na leto 'zraste' približno 200, 250 kilogramov mesa. Vemo, koliko ljudi lahko s tem prehranimo. Če bi na tem hektarju pridelovali žita, sadje in zelenjavo, bi lahko prehranili bistveno več ljudi.«
»Današnji konvencionalni kmet dobesedno uničuje zemljo. S teptalnimi stroji, kakor rečem težki mehanizaciji, tepta celotno življenje v tleh. Narava je zastrupljena, narava joče, to je grozno, tega ne smemo več dovoliti. Mnogi kmetje so nas, biodinamike, najprej čudno gledali, češ, to so neki čarovniki. Zdaj pa vidijo, da naše kmetije še niso propadle, nasprotno, uspešno kljubujemo tudi klimatskim spremembam in navdušujemo potrošnike … In tako širimo krog,« pravi Zvone Černelič.
»Ponosen sem, da bo za nami ostala sled, ki jo bo nemogoče zanikati. Zemlja na naši kmetiji je vsako leto v boljšem stanju in ne v slabšem kot pri kmetovanju, ki ga dela večina. Nihče ne more reči, da naša pot ni prava. Upam, da nanjo kmalu stopi čim več kmetij.«
Vir:https://www.dnevnik.si/1042989637
