Ekskurzija ajda posavje na štajersko
Tudi v letošnjem septembru(2018) smo se člani Društva Ajda Posavje odpravili na strokovno
ekskurzijo, tokrat na Štajersko. Najprej nas je pot pripeljala na zeliščni vrt Majde in Katje Temnik v vas Žiče, po kateri je dobil ime samostan Žička kartuzija.
Zelo velik zeliščni vrt leži na koncu vasi pod vznožjem nekoč mogočnih kartuzijskih vinogradov. Presenetila nas je velikost in urejenost zeliščnega vrta, na katerem trenutno raste še okrog sto štiri deset vrst zelišč. Na vrtu nas je prijazno sprejela gospa Majda in njena hčerka gospa Katja.
Gospa Majda je začela s tem vrtom pred devetimi leti. Navdih je dobila na dvorcu Trebnik pri Slovenskih Konjicah, kjer je bila zaposlena in tudi urejala podoben vrt. V sredini vrta je kamnita spirala, ki ima svoj pomen, okoli pa so gredice z zelo pestrimi rastlinami, kot so npr. pljučnik-zdravilo za pljuča, lapuh –proti prehladu, stevia –domači sladkor, ščetica –za dvig imunskega sistema, močvirski oslad- naravni aspirin(proti glavobolu), vratič proti migreni, sveta bazilika-zdravi čebele, kraški šetraj-nekoč poper za revne ljudi, vsestranska kamilica, artičoka ,luštrek, komarček ,kumina, citronka, ameriški slamnik in še nešteto drugih. S predstavitvijo je nadaljevala njena hčerka gospa Katja, ki je bila še nedolgo nazaj profesionalna športnica in že skoraj ostala v dobro plačani tujini. Premagalo pa jo je
domoljubje in to, da ne bi ostal mamin vrt nekoč zapuščen in dragoceno znanje pozabljeno.
Z veseljem nadaljuje mamino delo in ga prenaša na raznih predavanjih. Pred kratkim so kupili še zapuščeno kmetijo pri Poljčanah, kjer bodo lahko razširili svojo dejavnost. Povedala nam je, da delajo po biodinamičnih načelih, kar daje rastlinam dodatno odpornost. Sicer se je pa posvetila tudi vzgoji kalčkov, ki zrastejo v sedmih do osmih dneh. Glavni produkt kalčkov je klorofil, ki je odličen za krepitev krvi in imunskega sistema. Kalčke pa goji iz rdeče redkvice, rdečega zelja, sončnic ajde, pšenice, luščene pire lanu lucerne in še z mnogo drugih. Seveda nismo vrta zapustili brez pravih sdzeliščnih čajev.
Pot smo nadaljevali v slovenske gorice na biodinamično vinogradniško kmetijo Šuman v Zavrh pri Voličini. Zelo prijazno nas je sprejel gospod Radovan Šuman, ki nam je s svojo duhovitostjo pokazal najprej največji vinograd z enaindvajset tisoč trtami. Danes imata z ženo Simono večino vinogradov na najeti zemlji, njegovi predniki pa so bili že priznani vinogradniki v štirinajstem stoletju. Od svojih stricev je podedoval laboratorijsko opremo iz sedemnajstega stoletja. Vsega skupaj imajo osemindvajset tisoč trt in v dobrih letih pridelajo dvajset tisoč litrov odličnih biodinamičnih vin.
Ekološko pridelujejo že osemnajst let, na biodinamičen način pa osem. Povedal nam je , da je
biodinamičen način celosten, da je vsaka bolezen vzrok porušenega ravnotežja, kjer je nečesa premalo oziroma nečesa preveč. Vsaka rastlina ustvari različne snovi, katere so potrebne za odpornost tistih, ki jih gojimo. Zato ima v vinogradu tudi nekaj sadnih dreves, zelišč in zelenjave.
Skrbeti moramo za rastišče, na naravo ne smemo vplivati ampak z njo sodelovati. Namesto mulčerja ima v vinogradu žive mulčerje, to so ovce, ki so v vinogradu skozi celo leto. Zmulčijo samo obrezane rozge pozimi in še enkrat pred trgatvijo. Ovce skrbijo za čiščenje trave in gnojenje. Nekatere snovi, ki jih ni v vinogradu prinesejo ovce z žiti dobijo pozimi. Za preprečevanje zajedalskih bolezni pri ovcah pa skrbijo kokoši, ki pojejo parazite.
V vinogradu imajo veliko gob, predvsem šampinjonov. Za optimalno gnojenje dodajo še kompost, obogaten s kompostnimi preparati. Kompost naredijo iz ovčjega gnoja, ki ga ovce pustijo v staji največ poleti, iz ovčje volne, iz ekološkega konjskega gnoja, oglja(ogljikova struktura), iz tropin in usedlin grozdja iz kleti in iz ene tone grozdnih pečk iz katerih naredijo še petnajst litrov olja. Vso grozdje macerirajo, razen tistega ki ima težave z gnilobo. Vina zorijo v lesenih sodih(tudi murvin in češnjev les) do dveh let in to brez vsakega dodanega žvepla.
Rado pravi, da dobi vino dovolj elementarnega žvepla iz zemlje za svojo zaščito, če smo v vinogradu skrbeli za življenje v tleh. V dveh letih vino pretoči do dvakrat, sicer zori na drožeh. Večino prodajo v tujino, ostalo v boljše restavracije in hotele ter na domu. Povedal nam je še, da je v klasično pridelanih vinih šestinosemdeset vrst strupov, s katerimi si nazdravljamo in da najdejo v čebeljem medu še po petih letih prenehanja škropljenja zloglasni herbicid Randap. Obisk pri Šumanovih smo po dobrem kosilu zaključili pod zemljo v kleteh, kjer smo še dolgo po tem vonjali posebna vina, ki so vredna tega imena, po katerih nas ni bolela glava.
Pozno popoldne smo prispeli na ekološko kmetijo Albina in Romane Šrinf nad Rogaško slatino. Gospodar Albin nam je povedal, da je kmetijo podedoval po starših, prej pa je bil zaposlen v hotelu. Kmetija je bila zapuščena enaindvajset let in popolnoma zaraščena. Leži pa na strmem južnem pobočju, tako da je večina obdelave na terasah. Tudi štiri are velik leseni rastlinjak, ki ga je sam naredil. Z njega pridobi tudi vodo za zalivanje. Že v februarju posadi zgodnji krompir in še kakšno
zelenjavo.
V strmo pobočje pa namerava narediti še zimski rastlinjak, kjer pozimi ne zmrzuje. Poleg raznovrstne zelenjave goji še maline, jagode, ameriške borovnice, ribez, robide, češnje, višnje, marelice, breskve, jabolka in še kaj. Zraven tega pa redi še sto trideset kokoši za jajca. Okoli dva hektarja veliko pobočje obdeluje sam s pomočjo žene, ki mu pomaga še poleg svoje zaposlitve vzdravstvu. Dvakrat na teden prodaja na tržnici v Tušu v Rogaški slatini, ostalo pa v šolah, vrtcih, domuostarelih, hotelih, restavracijah in na domu, kamor prihaja tudi precej hotelskih gostov, predvsemRusov.
Tu smo videli res dober primer kako se da v strmini pridelovati zelenjavo in sadje in vseprodati na lokalnem trgu. Na poti do Sevnice smo si imeli člani Društva Ajda Posavje na avtobusu kaj za povedati, saj so nam dali ti gostitelji novih energij za delo na naših kmetijah in vrtovih.
Zvone Černelič
