Ekskurzija ekoloških kmetov v Nemčijo

Združenje ekoloških kmetov Dolenjske Posavja in Bele krajine vsako leto organizira dve strokovni ekskurziji za svoje člane: eno v tujino in eno po Sloveniji. Tokrat smo se odločili, da obiščemo Nemčijo.

Naša pot se je začela 25. junija zgodaj zjutraj proti nemško-francoski meji ob reki Ren v kraj Schwanau. Tu po biodinamični metodi, kjer se upošteva ritem planetov in Lune po posebnem biodinamičnem koledarju, od leta 1970 kmetuje Fredrich Wenz. Sedaj z delom na kmetiji nadaljuje njegov sin.

Je čisti poljedelec; na na njegovi kmetiji ni živali, razen 10 ton živih organizmov na hektar (predvsem deževnikov, dolgih 20 cm in več), kar je enako 20 glav živine na hektar. Tako doseže 400 kg dušika na hektar. Uporablja izključno biodinamične pripravke: gnoj iz roga, kremen iz roga, gnoj po Marii Thun itn.. Preparati so pripravljeni v posebnem mešalcu, po hektarju pa razporedi 40 litrov pripravka. Obdeluje 35 hektajev različnih tipov zemlje. Svoje njive obdeluje samo nekaj cm globoko s posebnim strojem Eco-Dyn, ki ga razvija že več kot 40 let. Nanj lahko namesti različne širine nožev (5 – 36 cm), s katerimi zrahlja zgornji del prsti. Stroj združuje plug, brano, okopalnik, valjar s posebnimi noži, 3 ali 4 sejalnice in še kaj. Z enim potegom v pol ure z 8 l nafte obdela 1 hektar in poseje 3 ali 4 kulture (bela detelja, ajda, sončnice, ipd.). Do spravila pridelka porabi 30 litrov nafte na hektar. Stroj bo letos poleti serijsko izdelan v Švici in ga bo mogoče naročiti. Valjanje ima pred muljčanjem to prednost, da porabi veliko manj energije in ne prihaja do gnitja rastlinskih ostankov, kar za zemljo ni dobro. Ker ne uporablja pluga, tudi ne shranjuje semen plevela, ki so v zemlji kaljiva 30 ali več let.

Za razliko od semen kulturnih rastlin, ki kalijo v temi, semena plevela kalijo na svetlobi.
Primer: Zgodaj jeseni poseje rž, ki jo v času cvetenja s posebnim valjarjem z noži povalja oziroma seseka in hkrati direktno v ta muljč seje belo deteljo, sončnice, ajdo, ipd. S tem postopkom naredi zastirko, ki preprečuje rast plevela, zadržuje vlago in deževnikom omogoča proizvajanje organske snovi. Najprej požanje sončnice, čez en mesec pa še ajdo. Spravilo takega pridelka poimenuje “dvonadstropna žetev”. Ostanke požetih rastlin pusti čez zimo na njivi, spomladi pa v te ostanke direktno seje nove kulture.

Zemljo obdeluje plitvo, da lahko deževniki opravljajo svoje delo tam, kjer so rastlinski ostanki. Deževniki potrebujejo čvrst rov tik pod povrhnjico, da lahko ostanke zvlečejo v rove in jih predelane vračajo nazaj. Če bi obdeloval zemljo pregloboko, bi se deževniki spustili pod nivo obdelovalne zemlje, kjer bi vegetirali. Skozi rove se zemlja zrači, po katerih še zlahka prodirajo korenine kulturnih rastlin. Njegova zemlja je kot spužva, ki lahko sprejme več kot 150 l/m2. Zaradi zračnosti zemlje na njegovih njivah voda nikoli ne zastaja in je tudi ne prizadane suša. Bistvo njegovega kmetovanja je: “Zemlja je mati življenja, katero moramo skrbno čuvati.” Z nami je bilo tudi nekaj neekoloških kmetov in različnih strokovnjakov, ki so bili nad kmetovanjem g. Wenza navdušeni. Tak način kmetovanja je tudi najbolj skeptičnemu zamajal temelje.

Po 6-urnem ogledu kmetije smo se odpravili na počitek preko Rena v Francijo, kjer so nekateri doživeli nočno življenje Strasbourga. Naslednje jutro smo pot nadaljevali proti Bodenskemu jezeru ob nemško-švicarsko-italijanski meji, kjer smo si ogledali dve ogromni biodinamični posestvi, o katerih boste več izvedeli v prihodnji številki.

Ob Bodenskem jezeru smo obiskali biodinamično kmetijo Rendgoldshausen v velikosti 180 ha, kjer po biodinamični metodi kmetujejo od leta 1932. Kmetija je v lasti zasebne fundacije, ki jo vodi pet družin, ukvarjajo pa se z živinorejo, zelenjadarstvom, poljedelstvom in sadjarstvom. Vseh pet družin se redno srečuje na sestankih, kjer preverjajo in načrtujejo kmetijsko proizvodnjo. Dve družini skrbita za poljedelstvo, ena za vrtnarstvo, ena za prodajo in ena za razmnoževanje semen po biodinamični metodi Demeter. Imajo zelo dobro razdelano pridelavo, predelavo in predvsem prodajo.

Tedensko razvozijo preko 1500 zabojčkov zelenjave v bližnjo okolico v velikosti 10 000 prebivalcev, pridelke pa prodajajo tudi veletrgovcem. Na dvorišču imajo trgovino s pestro ponudbo domačih pridelkov in proizvodov. Kot zanimivost dodajam, da je v času našega obiska kilogram paradižnika stal 6.5 evrov. Imajo 120 glav živine, od tega 45 krav molznic v treh popolnoma odprtih lesenih hlevih z globokim nastiljem (brez gnojevke). Ob hlevu imajo ogromne kompostne kupe. Za krmljenje živine uporabljajo izključno dosušeno seno. Iz mleka pridelujejo razne mlečne izdelke, ki jih prodajajo na kmetiji – lokalno oskrbujejo bolnice, šole, domove za ostarele in ostalo prebivalstvo.

Samo za prodajo vseh izdelkov na kmetiji je zaposlenih 24 ljudi. Na celi kmetiji je zaposlenih 74 delavcev, od tega je tretjina sezonskih. Vajenec na kmetiji zasluži 900 evrov mesečno, mojster pa 2400 evrov bruto, kar je za nemške razmere malo. Vrtnarija ima 4000 kvadratnim metrov steklenjakov ogrevanih z lesnimi sekanci v predsezoni. V tek steklenjakih so v času našega obiska že obirali paradižnik in papriko (26.6.2012). Rastline so bile zelo dobrem stanju; na primer paradižnik je bil visok 4 m in več.

Za obdelavo tal ne uporabljajo pluga temveč rimski plug. Pridelujejo veliko vrst zelenjave. Korenje pridelujejo na 20 ha zemlje v različnih časovnih obdobjih. Jeseni naredijo grebene v razdalji 90 cm in počakajo do spomladi, da se zemlja sesede in ogreje. Nato te grebene prepolovijo na širino 45 cm. Počakajo, da se zemlja usede. Nato naredijo slepo setev, da dajo semenom plevela impulz za vznik. Po nekaj dnevih zgornji del grebena odrežejo 2 cm globoko da uničijo morebitne plevele. Čez 10 dni posejejo korenje. Nekaj dni pred vznikom korenja pa s pomočjo plinskega ognja požgejo in uničijo plevel. Medvrstni prostor okopljejo s posebnim strojem. Ko je korenje dovolj veliko, ga osujejo z zemljo. Posebnost kmetije je še pridelava svetlobne korenine, ki izvira iz Kitajske in krepi imunski sistem. To rastlino vzgajajo v lesenih koritih visokih 1.5 m.

Leta 1986 so ustanovili tudi neprofitno organizacijo, ki izobražuje mladino v biodinamični smeri. Projekt je podprla tudi vlada. Tako imajo praktikanti dopoldne pouk, popoldne pa prakso. Na kmetiji so nas zelo lepo sprejeli in nas pogostili z domačimi dobrotami.

Naslednja biodinamična kmetija Helchenhof je ravno tako v bližini Bodenskega jezera in je vklučena v Demeter kontrolo. Sodelujejo s prej predstavljeno kmetijo. Kmetija je velika 130 ha, 15 ha zemlje pa imajo še najemu. Imajo 70 ha travnikov in 60 ha zelenjave. 1/2

Kmetija je zanimiva, ker jo imata v najemu mladi družini z mešano narodnostjo. Prejšnji lastnik je postal poslanec v parlamentu, njegovi otroci pa niso imeli interesa za kmetovanje.
Ena družina skrbi za živino in zelenjavo, druga družina pa za poljedelstvo in turizem na kmetiji. Imajo kar nekaj počitniški hišic v katerih gostom ponudijo all inclusive (doživetje kmetije; od dela v hlevu do vožnje traktorja, do spoznavanja narave, okolice, ipd.). Sprejemajo pa tudi skupine osnovnošolcev in srednješolcev in jim tako ponujajo pedagogiko doživetja na kmetiji.

Na kmetiji zelenjavo obdelujejo pretežno strojno, saj imajo zaposlenih samo 8 – 10 delavcev in do 10 sezonskih delavcev. Pridelujejo korenje, bučke, mlado čebulo, por, rdečo peso, redkvico, krompir,… imajo ogromne prostore za čiščenje in pakiranje zelenjave, ki jo nato prodajajo večjim trgovinam. Kmetija sodeluje tudi z okoliškimi biodinamičnimi kmetijami, s katerimi so povezani samo z dogovorom o sodelovanju – brez pogodbe. Okoliški kmetje vozijo zelenjavo tej kmetiji v pakiranje in jo nato prodajajo pod znamko Biobauer Bodensee. Iz njihove kmetije tako dnevno odpeljeta dva tovornjaka zelenjave, ki je zrasla na skupno 300 ha obdelovalne zemlje.

Ob koncu leta vsi skupaj pregledajo poslovanje preteklega in načrtujejo prihodnje leto. Da kmetija dobro posluje, dokazuje na primer korenje, s katerim zaslužijo 6000 evrov na ha. Ker imajo velike količine biodinamične zelenjave in dobro organizacijo, so pri veletrgovcih upoštevani. Kot zanimivost dodajam, da so na obeh kmetijah, ki smo jih obiskali, južne strehe pokrite s fotocelicami za proizvodnjo elektrike.

Tudi na tej kmetiji so nam pripravili odlično kosilo in nas zelo lepo sprejeli. Ob 18. uri smo se odpravili proti domu, kamor smo zadnji prispeli ob petih zjutraj. Pot pa je kljub dolgi vožnji hitro minila, saj smo izmenjali vtise te ekskurzije in delali načrte za naše kmetije ter razmišljali o naslednjih ekskurzijah našega združenja.

Predsednik Združenja za ekološko kmetovanje Dolenjske, Posavja in Bele krajine

Zvone Černelič