Ekskurzija Društva Ajda Posavje v Avstrijo

Tudi letos smo se v našem društvu odpravili na ekskurzijo, tokrat v Avstrijo. Najprej smo
obiskali vrtnarijo Wagner (zeliščni paradiž) na avstrijskem Štajerskem, blizu slovenske meje.
Vrtnarija je ekološko certificirana od leta 1998 in gojijo okrog 1200 različnih vrst rastlin s
poudarkom na zeliščih in zdravilnih rastlinah. Iz starega vinograda na južnem pobočju so
ustvarili ugleden vrt, kjer je glavni oblikovalni element na vrtu vulkanski tuf (kamnina), ki
izhaja iz tega območja in bogati prst ter tako omogoča dobre rastne pogoje za rastline. To
pokrajino imenujejo tudi Wulkanland.

Lastnika vrtnarije sta se pred 30 leti priselila sem in pričela z vzgojo vrtnic, grmovnic,
jagodičevja, sadnega drevja, zelenjave, zelišč in vseh preostalih rastlin. Imajo 6 zaposlenih, ki
skrbijo za razmnoževanje, oskrbo, predelavo (v sirupe, zeliščne in dišavne mešanice) ter
prodajo le teh. Zelišča pridelujejo tudi za znano avstrijsko podjetje Archenoach (Noetova
barka), ki je prava zakladnica zbirk starih semen. Po vzorno urejenem velikem vrtu nas je
prijazno peljala vodja vrtnarije, ki je naše gore list. Pokazala nam je tudi vrt za čebele in
biblijski vrt, kjer rastejo samo rastline iz Svetega pisma, katere pozimi prestavijo v rastlinjak.
V velikem steklenjaku pa imajo prodajalno vseh rastlin.

Naš naslednji ogled se je nadaljeval blizu Celovca na biološko dinamični kmetiji Wurzerhof, ki
jo je leta 1912 kupil gospod Wolfgang Wurzer, sedaj pa jo vodi njegova vnukinja. Z Demeter
certifikatom se ponašajo neprekinjeno od leta 1927 (takoj po Steinerjevem kmetijskem
tečaju) in je najstarejša biodinamična kmetija v Avstriji ter verjetno tudi na svetu. Obdelujejo
50 hektarjev kmetijskih površin, 20 hektarjev gozda in imajo pašo na planini. Redijo 50 glav
avtohtone govedi, prašiče, perutnino, čebele, pridelujejo razna žita, zelenjavo, zelišča, sadje,
cvetnice in še kaj. Od leta 1960 je kmetija praktičen model za kulturno iniciativo, kjer
povezujejo kmetijstvo v celostnem pomenu besede s socialno terapijo po izgledu Sekema iz
Egipta (3000 zaposlenih).

V skupnosti na kmetiji živi ves čas štirinajst duševno manj razvitih
ljudi, ki delajo v gospodinjstvu, na vrtu, na njivah, v hlevu in v vrtcu. Poleg imajo zaposlenih
še dvajset ljudi in jih plačujejo s subvencijo, ki jo dobijo od države v zameno za zaposlitev
duševno prizadetih ljudi. Imajo tri velike hiše in dve centralni kuhinji, v katerih skuhajo od 40
do 70 obrokov na dan. Imajo tudi Waldorfski vrtec, kar je prvi tak primer v tem delu Evrope.
Cena je od 150 do 200 € na mesec (sicer so vrtci v Avstriji brezplačni). Vso hrano pridelajo na kmetiji.

Posestvo je prilagojeno tem varovancem, saj so živali mirne, tako da lahko
vzpostavijo dober odnos z njimi. Na kmetiji imajo tudi veliko dvorano, kjer prirejajo koncerte.
Ob petkih imajo odprto trgovino, kjer prodajajo svoje proizvode, kupci pa jih lahko naročijo
tudi vnaprej. Menim, da je kmetija zelo primerna za obisk naših politikov.
Pot smo nadaljevali na naslednjo zelo lepo urejeno družinsko biološko dinamično kmetijo
Erianhof, ki je bila zelo blizu prejšnje. Tudi ta kmetija se ponaša z Demeter certifikatom že 36
let. Na 100 hektarski kmetiji se ukvarjajo s prirejo mleka, predelavo v mlečne izdelke,
pridelavo in predelavo mesa, pridelavo in predelavo sadja in zelenjave, pridelavo in predelavo žit, s turizmom in še s čim.

Ogled smo pričeli v novozgrajenem hlevu, kjer pa resnično ni bilo nobenega neprijetnega vonja, prej bi rekel, da je dišalo po odličnem senu, dosušenem na dosuševalni napravi. Prvo, kar nam je povedal starejši gospodar gospod Williem Erian (ki je zase dejal, da je pomočnik na kmetiji) je bilo to, da ne uporabljajo nobene silaže, temveč kvalitetno suho seno, pašo in 150 kg žit na kravo na leto. Povedal je še, da se mora kisanje krme dogajati v kravjem želodcu in ne v silosu. Če dobi krava silažo, se pri prebavi ne ustvarijo visokokakovostne beljakovine, ki so potrebne za pridelavo kakovostnega mleka in mesa. Dejal je, da imajo s takšnim načinom prehranjevanja govedi same koristi.

V velikem skladišču imajo osem silosov za žita z vso potrebno mehanizacijo (za sušenje,
prezračevanje, čiščenje, luščenje in mletje žit). Na kmetiji imajo svojo pekarno, v kateri
pečejo kruh in ostale izdelke. Namesto kvasa že 36 let neprekinjeno uporabljajo kislo testo,
saj je takšen kruh veliko bolj zdrav. Ob petkih imajo na kmetiji odprto trgovino za pekovske
in ostale izdelke. Gospod Erian nam je povedal, da gredo naslednji dan s kruhom na tržnico
in vzamejo s seboj vsaj deset odstotkov manj kruha kot bi ga lahko prodali, saj po njegovem
mnenju police s kruhom ne smejo biti vedno polne. S tem skrbijo za dobro ime svojega kruha in ga tudi nič ne zavržejo.

Preko predelave dobijo za en kg pšenice od 5,5 do 6 €.
Na svoje njive gredo s čim lažjimi traktorji, čeprav so tudi ti pretežki. Zemljo v glavnem
podrahljajo, če pa že morajo orati, pa jo največ 15 cm globoko. Gospodar meni, da je vsak
plevel na njivi z razlogom. Tako se na primer osat pojavi tam, kjer zemljo preveč stlačimo,
tudi z oranjem in frezanjem, kjer se ustvari plazina (neprepustna plast za vodo). Osat vztraja
na njivi toliko časa, da prebije to plast. Ko ji to uspe, korenina propade in skozi njo prodre v
globino zrak, voda, deževniki (skratka življenje). Njegove petintridesetletne izkušnje to
potrjujejo.

Gospod Erian nas je s svojo zgodbo tako navdušil, da smo ga povabili v naše biološko
dinamično društvo Ajda Posavje na predavanje v kulturni dom v Boštanj, ki bo 20. 1. 2017 ob

1.uri, kjer bo svoje znanje delil še z ostalimi, ki jih to zanima.

Zvone Černelič